Dolina Radovna

Z Bleda se do doline Radovne povzpnemo po stranskih cestah skozi Poljšico pri Gorjah in Krnico. Tu prečkamo most in že lahko prvič občudujemo reko Radovno.

Dolina Radovne v celoti leži na območju Triglavskega narodnega parka, ime pa ji daje istoimenska alpska reka – približno 20 kilometrov dolga lepotica, ki izvira v Zgornji Radovni, do svojega izliva v Savo Dolinko pa opravi 250-metrski spust.

Po dolini vodi manj prometna cesta. Zapeljali se bomo po njej in med potjo naleteli na številne naravne in kulturne znamenitosti.

Gorenjska je v srednjem veku zaživela z železarstvom. Tako so tudi ob naši poti ostanki fužin, kjer so od 16. stoletja do leta 1901 s koksom talili železo. Včasih je to območje obsegalo več kot deset objektov, ki pa so večinoma propadli.

Na več mestih se dolina zoži, na dinamiko površinskega oblikovanja pa nas opozarjajo mnogi balvani na dnu doline. Najbolj znamenit je »ta debev kamn«, ki stoji tik ob cesti. Nekoč se je prikotalil s pobočja Mežakle, o njem pa govori tudi stara pripoved domačinov o zakletem gradu in debeli kači.

Po ustnem izročilu naj bi se na začetku 19. stoletja po dolini premikala francoska vojska. T. i. »Napoleonov kamen« je skala ob cesti, v katero naj bi Napoleonov vojak vklesal začetnice svojega cesarja.

Na grozote druge svetovne vojne nas spomni Požgana Radovna: spomenik in ostanki Smolejeve domačije so nemi pričevalci tragedije, ko so Nemci v Srednji Radovni iz maščevanja požgali dvanajst hiš in je v njih zgorelo 24 domačinov.

V Radovni so nekoč kopali zelo kakovostno kredo – eno najboljših v Evropi. Jezerce Kreda je nastalo, ko je voda počasi napolnila kotanjo, nastalo z odprtim kopom. Leta 1985 so namreč dejavnost opustili zaradi nedonosnosti in zastarelega strojnega parka. Jezera običajno ni na zemljevidih, a so ga našle mnoge vrste dvoživk, poleti pa bregove zasedajo množice kopalcev.

Psnakova mlin in žaga stojita le 300 metrov od izvira Radovne. Zgradili so ju ob koncu 18. stoletja v času Marije Terezije, obratovala pa sta do 70. let prejšnjega stoletja. Leta 1997 so ju obnovili in s tem ohranili dokaz o nekdanjem načinu dela, znanju ter iznajdljivosti ljudi, ki so naravne danosti znali izkoristiti sebi v prid, hkrati pa ohranili tudi lepoto narave. Kot zanimivost, mlinsko kolo se je vrtelo samo spomladi in jeseni, saj je bilo poleti v strugi komaj kaj vode. Tudi v času obratovanja so z vodo ravnali zelo skrbno, saj je poganjala najprej vodno kolo mlina, nato pa še vodno kolo žage, da sta lahko obratovala oba hkrati.

Ob Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni stoji mogočna Gogalova lipa. Visoka je okrog 25 metrov, njeno deblo ima premer dobra dva metra, po oceni strokovnjakov pa je stara med 380 do 450 let. Domačini pravijo, da je drevo še starejše – imelo naj bi kar 800 let.

Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni je ena najstarejših ohranjenih domačij v Triglavskem narodnem parku. Po pripovedovanju naj bi bile tu sprva le pašne planine, šele kasneje naj bi se prebivalci v dolini naselili za stalno.

Domačijo najdemo omenjeno kot »Potzerjevo« v ohranjeni listini iz leta 1672, na hišnem tramu pa je vrezana letnica 1775. V stoletjih se je na Pocarjevi domačiji zvrstilo mnogo rodov, danes pa je hiša spomeniško urejena in obiskovalcem predstavlja življenje in delo ter stavbno dediščino v preteklih stoletjih. Tudi mi si bomo ogledali njeno zanimivo zbirko.

V Zgornji Radovni se stikata tudi dolini Krma in Kot, ki se vzpenjata proti Triglavu.

Če se bomo počutili športno razpoložene, se bomo napotili še v Krmo, v kateri nas po nekaj kilometrih blagega vzpona čaka Kovinarska koča, kjer si odpočijemo in se okrepčamo s tipičnimi planinskimi jedmi. Lahko pa se že prej obrnemo nazaj proti dolini Radovne – v obeh primerih se po isti trasi vrnemo proti Bledu.